APDEJT.si

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Čeprav je lastnica tokijske trgovine z nakitom Shiina Ito opazila manj kitajskih strank, odkar je Peking izdal opozorilo o potovanjih zaradi diplomatskega spora, pravi, da jo to ne skrbi. Japonska podjetja se na splošno ne obremenjujejo zaradi zmanjšanja števila kitajskih turistov.

Po tem, ko je Japonska izrazila zaskrbljenost glede morebitnega konflikta v zvezi s Tajvanom, je Kitajska prepovedala uvoz japonskih morskih sadežev. Tajvanski predsednik Lai Ching-te in župan mesta Changhua, Lin Shih-hsien, sta se odzvala z javnim uživanjem sušija in s tem izrazila podporo Japonski. Predsednikova objava s fotografijo uživanja sušija je na Japonskem postala viralna, celo prikazana je bila na velikem zaslonu v Tokiu.

Britanski časnik The Economist je kritiziral tajvansko gospodarsko politiko z oceno, da je valuta podcenjena, kar škoduje kupni moči prebivalstva. Minister za gospodarske zadeve Gong Mingxin in predsednik Nacionalnega razvojnega sveta Ye Junxian sta se odzvala na kritike in poudarila, da je gospodarska uspešnost Tajvana dobra in da presežek izhaja iz nadgradnje industrije, ne pa iz nizke menjalne vrednosti. Zhang Jingsen je dodal, da bi bila primerna mesečna plača delavcev 90.000 NTD.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu so se kitajski uradniki odzvali z agresivnimi izjavami, kar je povzročilo ponovno zaostritev odnosov med državama. Kitajska je celo zahtevala preložitev objave skupne javnomnenjske raziskave med državama. Medtem ko nekateri Japonci menijo, da je Takaichi prestopila mejo, drugi zagovarjajo trdnejši odnos do Kitajske. Kitajski mediji so ponovno začeli razpravljati o statusu otočja Ryukyu, s čimer poskušajo vplivati na odnos med Okinavo in osrednjo japonsko vlado.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Uganda je izkoristila svojo prisotnost v mestu, kjer je sedež Afriške unije, da bi pritegnila mednarodne naložbe. V četrtek je v hotelu Hilton v Adis Abebi potekala velika razstava, katere namen je bil pritegniti kapital v ključne gospodarske sektorje, s poudarkom na 63. obletnici neodvisnosti države. Dogodek je gostilo ugandsko veleposlaništvo, udeležili pa so se ga številni diplomati, dostojanstveniki in člani ugandske skupnosti. Gostje so uživali v kulturni predstavi in si ogledali razstavo o turističnih in naložbenih priložnostih Ugande.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj je ponovilo, da obstaja možnost, da bo Evropska unija popolnoma ukinila izdajanje schengenskih vizumov ruskim državljanom, kar bi sledilo že uvedenim omejitvam pri izdajanju večkratnih vizumov.

Kirgiški predsednik Sadyr Žaparov se je v Kairu uradno srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al-Sisijem. Med obiskom so razpravljali o ključnih področjih sodelovanja, vključno s političnim dialogom, gospodarskim sodelovanjem in investicijami. Kirgizistan načrtuje odprtje svojega veleposlaništva v Egiptu. Strokovnjak A. Žamankulov poudarja, da turizem Egiptu prinaša 15 milijard dolarjev, kar bi se lahko Kirgizistan iz tega naučil.

Združene države Amerike pritiskajo na Varnostni svet ZN, da odpravi sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaiju in visokim uradnikom, vključno z ministrom za notranje zadeve, pred njegovim obiskom v Beli hiši prihodnji teden.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa pritiska na Izrael, da dovoli tujim novinarjem vstop v Gazo. Medtem je Indija izrazila podporo ameriškemu načrtu za mir v Gazi, v upanju na trajno rešitev. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je o tem govoril z izraelskim diplomatom Gideonom Saarjem.

Marco Rubio, državni sekretar Združenih držav Amerike, je izrazil podporo odločitvi Dominikanske republike o preložitvi X. vrha Amerik na leto 2026. ZDA nameravajo nadaljevati sodelovanje z Dominikansko republiko in drugimi državami v regiji pri načrtovanju prihodnjih dogodkov.

Kitajska je podaljšala svoj brezvizumski režim za državljane 45 držav do konca leta 2026. Ta politika vključuje 32 evropskih držav, Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko, Južno Korejo in več držav iz Južne Amerike ter zalivske regije. Nova ureditev je bila objavljena s strani oddelka za konzularne zadeve kitajskega zunanjega ministrstva.

Izvestitelj Evropskega parlamenta, Picula, je izrazil zaskrbljenost, da bi odlašanje s političnim reševanjem "neproglašenega izrednega stanja v Srbiji" lahko privedlo do resnejših konfliktov in celo tragedije.

Egipt je po dveh desetletjih priprav odprl največji arheološki muzej na svetu. Muzej bo javnosti prvič v celoti predstavil zaklad faraona Tutankamona.

Ruski premier Mišustin je izjavil, da se rusko-kitajski odnosi dinamično razvijajo kljub zahodnim sankcijam in so na najvišji ravni v zgodovini. Izrazil je tudi prepričanje, da bo odprava viz povečala število ruskih turistov na Kitajskem.

Bela hiša je objavila podrobnosti ameriško-kitajskega trgovinskega sporazuma, ki vključuje odpravo kitajskih omejitev na izvoz kritičnih mineralov. Kitajska bo tudi ustavila izvoz kemikalij, potrebnih za proizvodnjo fentanila v Severno Ameriko, in nadaljevala dobavo polprevodnikov za avtomobilsko industrijo. Sporazum naj bi pomenil enoletno premirje v odnosih med državama.

Turški ambasador v Črni gori, Bariš Kalkavan, je opozoril, da bo Turčija odgovorila z recipročnimi ukrepi, če Črna gora ne bo ponovno preučila svoje odločitve o uvedbi vizumov za turške državljane. Kalkavan je to izjavil med obiskom v Baru, kjer je obiskal svoje rojake, katerih lokali so bili nedavno poškodovani. Poudaril je, da lahko odločitev o vizumih negativno vpliva na gospodarske in turistične odnose med državama, kot tudi na življenja ljudi, ki živijo, delajo ali potujejo med Črno goro in Turčijo.

Kanadski premier Mark Carney je srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom označil za prelomno točko v odnosih med državama. Carney je dejal, da je s kitajskim voditeljem odprl tudi občutljiva vprašanja, kot je vmešavanje v notranje zadeve. Premier se je opravičil tudi Trumpu.

Japonska premierka Sanae Takaichi se je na vrhu APEC v Južni Koreji srečala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, s katerim se je pogovarjala približno 30 minut in pozvala k vzpostavitvi stabilnih odnosov. Objavila je tudi fotografijo srečanja s tajvanskim predstavnikom Lin Hsin-Ijem.

Kylie Jenner je napovedala, da uresničuje svoje dolgoletne sanje o tem, da bi postala pop zvezda. Obuja tudi svoje obdobje King Kylie in objavlja fotografije iz starega telefona iz leta 2016. Hčerki raperja Diddyja sta se udeležili njenega dogodka Kylie Cosmetics v Zahodnem Hollywoodu. Medtem so kritiki njen glasbeni prvenec označili za 'osramotljujočega'.

Etihad Airways je začel izvajati nove dnevne lete med Abu Dabijem in Adis Abebo, s čimer krepi povezave med Združenimi arabskimi emirati in Etiopijo ter izboljšuje povezljivost po vsej Afriki. Ta storitev zaznamuje vstop družbe Etihad v Etiopijo in utrjuje položaj Abu Dabija kot enega najhitreje rastočih.

Donald Trump je med srečanjem z Recepom Tayyipom Erdoğanom pozval Turčijo, naj preneha kupovati rusko nafto in plin, pri čemer je izpostavil humanitarno krizo v Ukrajini. Srečanje je bilo prvo srečanje Erdogana v Beli hiši po letu 2019.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini Združenih narodov ponavljal lažne trditve o končanju vojn, obnovljivih virih energije in podnebnih znanostih. Prav tako je ostro kritiziral Iran, pri čemer naj bi po poročanju Teheran Times izrekel številne neresnice in izkrivljanja.

Bipartitna delegacija ameriških zakonodajalcev je obiskala Peking, kjer so se srečali s kitajskim obrambnim ministrom Dong Junom. Cilj obiska, prvega s strani predstavniškega doma v zadnjih šestih letih, je izboljšati komunikacijo med vojskama ZDA in Kitajske ter zmanjšati napetosti med državama. Kitajska obravnava obisk kot 'prelomnega', ameriški zakonodajalci pa si prizadevajo za pogostejši vojaški dialog.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je izrazil zaskrbljenost, da bi nedavna imigracijska racija v tovarni baterij Hyundai-LG v Georgii lahko odvrnila južnokorejska podjetja od prihodnjih naložb v ZDA. Opozoril je, da se je več kot 300 pridržanih delavcev vrnilo v domovino.

Vladimir Putin je napovedal, da bo most, ki bo povezal Rusijo in Severno Korejo, končan leta 2026. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se lahko Putin in Trump v bližnji prihodnosti znova srečala. Kljub zaskrbljujočim signalom za rusko gospodarstvo, je Putin izrazil optimizem glede gospodarske situacije v Rusiji.

Direktor največje ruske banke Sberbank, German Gref, je opozoril, da je rusko gospodarstvo v juliju in avgustu zabeležilo 'tehnično stagnacijo', pri čemer je za to okrivil visoko obrestno mero centralne banke. Gref je na Vzhodnem gospodarskem forumu v Vladivostoku izjavil, da podatki kažejo na 'gibanje proti ničelni rasti', pri čemer je kot razloge navedel geopolitične pritiske, nestanovitni rubelj in padajoče cene surovin. Visoke obrestne mere, naraščajoč proračunski primanjkljaj in padajoči prihodki od nafte in plina dodatno obremenjujejo rusko gospodarstvo.

V Indoneziji potekajo množični protesti zaradi korupcije in ekonomske neenakosti, ki so se še zaostrili po razkritju o visokih stanovanjskih dodatkih za politike. Demonstracije so ponekod eskalirale v nasilje, z poročili o ropanju, požigih in napadih na regionalne vladne zgradbe. Zaradi nemirov je bila v prestolnici nameščena vojska. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva ljudi nad korupcijo in veliko razliko v dohodkih, ki jo simbolizirajo visoki dodatki za politike.

Ruski hakerji naj bi po trditvah ruskih medijev vdrli v baze podatkov ukrajinskega generalštaba in logistike Nata. Ukrajinska vojska pa je sporočila, da je uničila ruski protizračni sistem S-300V v bližini Zaporožja, vreden 40 milijonov dolarjev.